Pa mu je dospelo v roke na belem listu odvetnikovo pisanje pa je šel in se javil komandirju: »Tako in tako, 17. avgusta treba, da sem v Ljubljani!« In zdajle postaja stvar zanimiva, kajti se v šopu listov pričenja cirilica. Ni stvari pod dragim, ki bi mi povzročala toliko čiste radosti kakor cirilica, ne tiskana ‒ na tiskani cirilici ni kaj posebnega ‒ ampak pisana.