Toda nisem zadevnih besed kogakavskega prijatelja štel za resne in resnične do zadnje pičice, kajti je mož odvetnik. In ko mi je spokojna večerna ura prinesla potrebni čas, sem one liste vzel v roko brez razburjenja in brez strahu, toliko da sem telovniku odpel gumb, da s pota spravim sleherno oviro obljubljenemu smehu. No, stvar se je pričenjala dokaj vsakdanje.