Z zamolklim glasom, kakor bi prihajal od onkraj groba, je slednjič izpregovori: », tukaj vzemite ta zvezek in na glas prečitajte nalogo, kakršno je napisal, da, tisti tamkaj, ki tako nedolžno zija!« Zopet je kazalo, da bo hrupno in na mah izbruhnil srditi mir izza katedra. Toda se je gospod profesor potrt usedel, glava mu je trudno omahnila v roko.