Poznal sem skavta, ki je imel za klobukom pripeto celotno zobovje rajnke stare mame; podedoval ga je bil in ker ga še ni potreboval v usta, ga je dal za klobuk. To zobovje mu je močno dvignilo ugled. Na njegovi podlagi je dobil gozdni priimek, ki ga je do tedaj pogrešal in se je priimek glasil: »Blagopokojna čeljust«.