Zavedala sta se važnosti svojega položaja, gotovo sta se je zavedala, in kakršna ju poznam, sta med vožnjo silno resno pljuvala predse ter gledala za pljunki, kako so leteli nazaj. Nemara je bila ta vožnja najsijajnejša točka vsega taborjenja: na tleh sta sedela in noge so jima visele venkaj iz vagona, in koder so mimo privozili, vse ju je gledalo in zavidalo! Mislim, samo Amundsena so še gledali tako, ko je kamorkoli privozil z letalom.