Tudi svak je nekaj tožil in sem mu svetoval, naj si da trebuh v, ali sadro. Kako pa je bilo svakinji Ofeliji pri srcu, ni lepo praviti. Uverjena je bila, da bo umrla in jo je neizmerno grizlo, da mož ne koprni od žalosti, ampak se je smejal in je zraven gledal kakor turški.