In se poti. Pa se silno vznemirja, kakšen je to vrag, da se poti, in stoka: »O jej, o jej!« in »Kaj bo, kaj bo!« in še ena beseda mu pogosto uhaja v njegovih mukah: »Zos harunk!« ‒ te besede ne razumem, morebiti je, kajti je naš ded po rojstvu. Druga njegova bolezen je ta in je prav tako čudna in huda kakor prva: sredi noči se nenadoma zbudi in je lačen!