Smili se mi njegova duša in sem mu zadnjič povedal svoje misli, tako in tako, in ali se ne boji ‒ naj zopet krene na pot resnicoljubja in iskrenosti.
Pa se mi je zasmejal, da mu je ščipalnik skočil z nosa, in me je vprašal, kako dolgo že spim s kučmo čez ušesa, da sem prespal nezaslišani napredek našega novinarstva, ki se mu je prvemu razodela skupna jugoslovanska duša, iz globine te duše je novinarstvo ubralo nove smeri. Potem je rekel, da ima nujnih poslov pri vladi in se je jadrno poslovil kar brez slovesa.