Drugače ga imam rad, vkupe sva hodila v šolo, v prepisovanju je bil že takrat mojster. Smili se mi njegova duša in sem mu zadnjič povedal svoje misli, tako in tako, in ali se ne boji ‒ naj zopet krene na pot resnicoljubja in iskrenosti.
Pa se mi je zasmejal, da mu je ščipalnik skočil z nosa, in me je vprašal, kako dolgo že spim s kučmo čez ušesa, da sem prespal nezaslišani napredek našega novinarstva, ki se mu je prvemu razodela skupna jugoslovanska duša, iz globine te duše je novinarstvo ubralo nove smeri.