Bil sem v Vratih, v Aljaževem domu koj pri tleh na levo, tam sem poslušal mladega suhega dedca v kratkih irhastih hlačah, ta je bil zgoraj na triglavskem vrhu in je pravil o njem. Stokal je, kako ga bedra in kazal je razpraskana kolena in po lagoma je prišlo na dan: ta irhasti dedec je bila pravzaprav dama nežnega spola z Bleda v ličnem turistovskem kroju in brez dote. Dosti več ni povedala, odtod poznam triglavski vrh, in ako drugi niso razburjeni, jaz sem razburjen, in to jako in navzlic neznosni draginji.