Pa je imel eden pri mizi dobro misel ‒ zdi se mi, da je bil, ki tudi sedi v uredništvu, toda v drugem, in piše kulturo. Ta je v vznesenih besedah opozoril slavno družbo, da vrlega prijatelja Pepeta ne diči za obstoj narodnega našega gledališča neprecenljiva zasluga, da ni spisal Maeterlinckove »Sinje ptice« ‒ za to zaslugo bi se mu moralo narodno gledališče izkazati hvaležno in mu nakloniti častno nagrado, morebiti se to še zgodi! ‒ nego naj slavno omizje ne pozabi, da si je prijatelj Pepe tudi še na drugih poljih lepega slovstva priboril nevenljivih zaslug! Omenjeno bodi le, da je takisto Pepe tisti, ki ni spisal Dantejeve »Božanske komedije« ...