Zato pa, je dejal Pepe, da je bolj jasno kakor ne vem kaj v laterni, da je Hrvatski potreben poleg narodne skupščine še posebej sabor v Zagrebu, da bodo vsaj politiki prišli vsi na vrsto vsak s svojim trojnim govorom, in je dejal, naj bi jim Beograd nikar ne branil sabora ‒ gre za narodno zdravje! Pa je dejal Pepe, da bo prijatelj potem lahko našel službo v zagrebškem saboru, da jih bo poslušal; neustrašen je vojščak in zanesljiv kakor skala. Govorili bodo vsak svoj trojni govor; našla pa bi se tudi katera stara domorodska, ki bi jo usekal lepo cifrasto po križevačko: »Neka Bog poživi naš slobodni dom od glave do podplatov!