Pa rajši več ne pisnejo, nego čakajo, kaj bo dejal on, in to potem velja in je pravzaprav odveč, da je toliko poslancev, ko odloča le on, oziroma njegova milostiva, če je gospod zaposlen v trgovini s knjigami in vinom. Sploh niso vsi drugi nič in ne vedo nič, ampak ve vse in je vse samo oni gospod in pozna tudi ustavo te republike samo on in je noče izdati niti ne svojim najboljšim prijateljem, ampak pravi: »Lahko je tako ali je lahko tudi tako ‒ bo že tako, da bo prav in bomo že videli!« Pa so vsi s tem zadovoljni in pridelujejo vino in žito in prašiče, pijejo bilikum in se bahajo, da so republika!