Vroče je, milostiva, in se gotovo vidi na tem mojem pisanju, da Vam ga pišem golorok in brez ovratnika ‒ ponižno Vas prosim zamere! Toda Vaš gospod soprog je resnično kulturen človek in mu tudi literarno polje nikakor ni tuje. Ob pol dvanajstih smo mu dejali, da si bo slovenska književnost štela v čast, ako si bo nabavil za svojo zasebno knjižnico kaj leposlovja našega, npr.: prijatelja »Kašljajoče megle« in Pepetove »Paberke izza konfinov« in moje »Ocvirke«.