Sam Bog nam jo je vsadil v srce in nam je dal raznih sredstev, da si jo tešimo: takih, ki so všeč Sveti vojski, in takih, ki ji niso všeč, pa so zato všeč drugim. In komaj si utešil hrepenenje, že se ti zbudi nanovo in je to hrepenenje silno in hkrati ljubeznivo ‒ nikdo ga ne bi hotel pogrešati, med najprijaznejše spomine nam spada našega življenja! Pred njegovo silo se umikajo vsa druga hrepenenja: po modrosti, po bogastvu, po ljubezni, in res ne vem, zakaj baš za žejo ni stolice na naši univerzi, ko ima stolic za vse druge stvari, mogoče in nemogoče.