Vendar je nudilo zasledovanje rjavega hrošča naši deci obilo podučnega vpogleda v njegovo zasebno in rodbinsko življenje. In so mi povedali otroci pretresljivo lepa opazovanja, zlasti o njegovi trdoživosti: enega je bila le še glava, eno krilo in prvi par nog, pa je vendar še podjetno migal tjakaj v sveži pomladanski dan; drugega da ni bil več nego zadek, a ta je bil še poln življenja in prekipevajočih sil! To so reči, ki ne stoje v vsakem prirodopisu in so vredne, da Vam jih pišem ‒ lahko jih premišljujete, milostiva, časa imate dovolj!