Človek živi in se razvija in gine po zakonih, ki ne stoje v Uradnem listu in ne veljajo le za ljubljansko in mariborsko oblast. Niti ne veljajo le za nas in za našo zemljo in za naš sončni svet. Nego veljajo za brezkončnost v času in daljavi in ni človek v tej brezkončnosti več, kakor je mušica: človek govori važne besede in piše znamenite članke, pa je tako, kakor bi kašljala mušica.