Jaz verujem vanj pa se mi zdi, da tako kanarčki kakor ljudje vsi izpolnjujemo le božjo voljo in da je vse naše čeljustanje in pisanje le kakor šumenje lista v vetru: ne pomaga mu, ne ovira ga, veter bi šel tudi brez njega! Ljudje preradi pozabljamo in potem mislimo, da mi sučemo svet in da ga ne suče Bog in da bo svet obstal, ako o pravem času ne spregovorimo važne besede ali je ne zapišemo. Ljudje sploh preveč govore in pišejo.