Svoj čas so imeli zoper starost take mline ‒ na enem koncu so vanj vsipali stare ljudi, tako rekoč škarte, na drugem koncu so ven prihajali fantiči, deklice, sama cvetoča mladost, in je to zgodovinsko, drugače ne bi bilo naslikano v muzeju na končnici. Zdaj imajo namesto mlina ruskega doktorja in profesorja, mu je ime, in starih ljudi več ne melje, nego vzame opico, opici vzame žlezo in jo vcepi stari škarti in se stara škarta pri tej priči pomladi ‒ tako postane mlada, da bi lahko bila svoj lastni sin! O, milostiva, na uho mi je prišla pretresljiva vest, da Vas je bolel otiščanec in ste obupavali in ste delali testament: Vaša zadnja volja je bila, da Vas na mrtvaški oder polože v lakastih čeveljčkih z visoko visokimi podpetniki in v nogavicah, drugače da ne marate v hladni grob!