Moj vlak!« ‒ Popadel je potno torbico in zbežal in je bil v naglici nase vrgel klobuk in suknjo našega poročevalca inv. št. 5 in 9, in nismo mogli brez njiju igrati in so nam tako izostale tri predstave, dokler se ni vrnil gospod pisatelj. Rekel je, da se mu je koj zdelo, da njegov klobuk in njegova suknja nista tako razkošna, da pa je mislil, da se je morebiti zgodil kak čudež ‒ čudeže da jako ljubi. n. a.