Potem se je gospod pisatelj pogladil z roko preko lica in brade in je vprašal našega poročevalca, ali zna briti, in mu je bilo jako žal, da ni znal. Rekel je, da je mislil: ko bo stvar spisana in sprejeta, pa bo dobro! Toda kruto se je varal ‒ hujše delo se je pričelo šele potem.