Pa je ob predlanskem dopustu spisal nekaj, lani tudi nekaj in je bilo oboje tiskano in so njegovi otroci radi brali, ako so dobili h knjigi še suhih hrušk, fig in orehov. Letos pa je spisal »Mogočni prstan« in upa, da bo občinstvu všeč, seveda, da bodo na razpolago suhe hruške, fige in orehi, to spada po njegovem mnenju v področje režije; za to stran uprizoritve se gospod pisatelj ne šteje odgovornega. Izjavil je: da jako ljubi pravljične snovi na odru, da pa je morebiti še kaj drugih ljudi, ki so enako razpoloženi; da dan prinaša delo, skrbi, jezo, kako dobro večerne ure v gledališču, če nudijo nekaj drugega kakor dan, namreč veselje, sijaj, čudeže in nazadnje še to, da ljubezen in dobrota zmagata nad krivico in nasiljem ‒ tega ni več v vsakdanjem življenju, pa naj bi bilo včasi vsaj na odru.