Tako se konča ta božična povest veselo in to je prav in je všeč tudi meni, ker imam deco rad. [ Jutro, 25. decembra 1923 ] K prvi uprizoritvi mogočnega prstana Napotili smo našega poročevalca g. Fr. Ž. v gledališko garderobo, da so mu posodili modni klobuk, skoro čisto nov, inv. št. 5, in modno suknjo, sveže zlikano in z vsemi gumbi, inv. št. 9. V tej razkošni opremi smo ga spustili nad gospoda pisatelja, da ga izpraša o njegovi igri. Gospod pisatelj se je bil baš ukvarjal s svojo potno torbico, tlačil je vanjo neke spise, kos kruha in precej ovratnik.