Ni ga, da ne bi v božičnih povestih na stotine, na tisoče bednih otrok izvabljali izpod varnega domačega krova v noč in mraz, obetajo jim slaja in sijaja in potem jih puste, da nebogljeni zmrznejo!«
Milemu Bogu je zadrhtelo lice, nagubalo se mu je čelo in je vprašal, zakaj delajo tako. Bledi tihi je odgovarjal: »Moja žalostna pot me obilno vodi po zemlji in marsikaj vidim in marsikaj čujem.