Na zemlji žive ljudje, pravijo jim, da so pisatelji ali literati, le-ti krvoločni za moré nedolžno deco. Ni ga, da ne bi v božičnih povestih na stotine, na tisoče bednih otrok izvabljali izpod varnega domačega krova v noč in mraz, obetajo jim slaja in sijaja in potem jih puste, da nebogljeni zmrznejo!«
Milemu Bogu je zadrhtelo lice, nagubalo se mu je čelo in je vprašal, zakaj delajo tako.