Truden je omagal pod košato smreko, zeblo ga je v prstke, bridko je zajokal in v joku zaspal. In ko je spal, je prišel ponj tihi bledi in mu nesel drobno dušico v naročje božje milosti.
Mislim: Noben ne mine brez take povestice, le da je vsakikrat drugače ime, in so novine nemara že vajene te povestice ‒ brez nje in brez onega članka o časti Bogu na višavah in miru ljudem na zemlji ne bi bilo v novinah pravega.