Preden sta vstopila, je prijazni gospod fantička dregnil: »Ti zdajle glej, da se boš jokal, in da ne boš brez makaronov!« Fantiček pa je bil pošten kakor zlato in je dejal: »Kako se bom jokal, ko sem sit!«
je dal pipo iz ust, da si jo zopet nabaše, pa je dejal, da je gospod poglavar jako širokogrudnega srca, vzvišen da je nad kakršnimikoli solzami in testeninami, in da se je res zgodilo, da je tudi brez njih izbrisal fantkovi mami kazen.