Kar najprisrčneje sem posetu tresel roko in sem mu dejal profesor in direktor in mu previdno nisem pustil do besede, nego sem ga prehitel, kako zelo da me veseli in to in ono in absolutorij in rigorozi in državni svet in Dalmatinec in skratka, ali mi ne bi mogel pomagati iz nujne zadrege z enim ali dvema. Računal sem: zdaj ne bo mogel, da mi sam reče za denar. Pa sem se to pot uračunal.