Še enkrat mi je segel v roko in jo oberoč tresel in še to je rekel, da bi mu lahko storil izredno uslugo: njegova kariera da se namreč šele pričenja in so mu prejemki ta mah še bolj skromni oziroma jih prvi mesec sploh nič ni, skratka, če mu lahko pomorem s kakim ‒ in mi ves čas ni izpustil roke, nego jo je prisrčno tresel.
Pa sem mu odgovoril, da mu rad ustrežem s, in je bil zelo vesel in je dejal, da ne bo pozabil name, čim bo nanesla prilika, in je krenil na desno okoli vogala. Resnično, bil je jako vljuden mlad gospod in mi je le žal, da se ne spominjam, kdaj in kje je bil moj dijak.