Dasi je bil dovtip že precej star in oguljen, sem se vendarle, upoštevajoč dobro voljo, poslužil prijaznega dovoljenja in sem se gromko zasmejal. Ta vljudnost je dobro dela gospodu načelniku, dobrohotno me je potrepljal po rami, namignil je z glavo proti gorenjskim planinam, ki so gledale iznad domačih gričev, in je dejal: »Tamle imajo vsak dan trikrat dež, pa ga iz ozirov na tujski promet.« In je z očesom zopet dal znamenje, da se lahko zasmejem.