»O,« je vzdihnila moja žena in si otrla solzo, »zahtevaj moje srce, zahtevaj moje obisti, ne bom ti odrekla; le ne zahtevaj segedinskega golaža, ki ti ne morem z njim postreči in mi je duša žalostna za smrt.« Bolela me je njena solza in sem dejal: »Ljuba žena, nikar tako!« S police sem vzel »Slovensko kuharico«, odprl sem jo in sem dejal: »Glej, za segedinski golaž ni treba ne srca ne obisti niti ne duše, žalostne za smrt!