Namreč ljubljena žena gleda na klobuk, da ga imam zasukanega na pravo stran, tako da ni pentlja spred, in če srečava znano gospodo in je treba, da spodobno pozdravim, pa me sune. Če me sune s komolcem, pozdravim na desno, če me sune s kolenom, pozdravim na levo, in potem zopet pazim, da klobuk ne denem na glavo napak zasukanega. Odkar me je prijelo, da premišljam svet, mi klobuk in pozdravljanje rada hodita navzkriž; ženi, Bogu, ne hodita, žena sveta ne premišljuje.