Pa se mi svet in na svetu ljudje neusmiljeno zde čudni ‒ ne vem, ali se zde drugim tudi. Na primer sem bil zadnjič v operi; z menoj je šla žena, brez ljubljene žene ne grem nikamor ‒ že zaradi klobuka ne in spodobnosti. Namreč ljubljena žena gleda na klobuk, da ga imam zasukanega na pravo stran, tako da ni pentlja spred, in če srečava znano gospodo in je treba, da spodobno pozdravim, pa me sune.