Vprašala me je, ali imam blaga takšnega in takšnega, in je bil njen glas rahel in mil kakor zefir. Izbral sem ji najlepšega in najdražjega, pa mi je povedala, kam ji ga naj prinesem, ko mrkne dan in napoči večer, prijatelj ljubezni. Zopet je odkrila lice, da sem omedlel in sem pozabil ji povedati račun.