To je prav tako nezaslišano kakor lani z redkvico na parceli. Sadila sva jo, oziroma jo je žena in jo v žuljih svojega obraza gojila vse leto, jo cepila, obrezovala in škropila. Ko pa je prišla jesen in je bogato obrodila, našli so se temni elementi in se polakomnili žuljev najinega znoja: štirinajst najlepših plemenitih redkev so odnesli ponoči in skrivaj in niso rekli niti: »Pišite nas v uho!«