Neutrudno so se trudile v ponosnih zvonikih in prijazno tekmovale vernikom v radost in nebu v čast: sedaj je ta bila, sedaj ta, sedaj tretja in nikdar ni potekla minuta, da ne bi kjerkoli bila kaka ura kolikorkoli. In marsikatero oko je kladivo orosilo s solzo poezije, ko je bila in je sijala luna trudne pozne ure že. Ne, ure v zvonikih niso dale nikdar nobenega povoda!