Toda se je primerilo, da je dobri kralj Šahriar nenadoma umrl in je bila Šeherezada, mlada še in lepa, brez službe in opore. Usmilil se je mlade še in lepe učeni Kalam od Pika effendi in ji je nudil zavetje. Imel je odličen šiljat nos, na koncu se mu je zibala kapljica liki biser; redka siva brada mu je obrobljala častitljivi obraz, o neizmerni modrosti pa so pričala velika črno obrobljena očala in je dejal in rekel: »Šeherezada, pripoveduj!«