Posebno je bila znamenita, kar se tiče pripovedovanja. Pripovedovala je kralju Šahriarju pravljice in jih je pripovedovala neizprosno kakor mož jeklen, živo in brez prestanka ‒ med pripovedovanjem mu je povila kar tri otroke in ni prišel nobeden pred časom na svet! Kralj jo je jako ljubil, in kadar mu je vzplamtelo srce, ji je rekel: »Šeherezada, sonce mojega življenja, daj, da te objamem!«