Domovino nosi vsakdo vsikdar zapisano v srcu in obistih ‒ vse za domovino, mili kraj! ‒ pa naj kliče domovina kamorkoli, ali na volišče ali v boj za krst in svobodo zlato ali na zakuske ali na davkarijo ali na komisijo in zarado ali na cvetlični dan ‒ kamorkoli in kakorkoli ‒ njenemu pozivu se je treba brez ugovora odzvati! Mladi zanikrnež se je opravičil tako, da ga kliče domovina, in so mu verjeli in zamudo opravičili že vnaprej: čim kliče domovina, je opravičeno vse! In so mu gotovo dali zapisano, da je zamuda opravičena in da ni ovire zoper vizum, in mislim, da ga tudi brez denarja niso pustili, nikakor ne, kajti se ve ‒ z domovino so vedno združeni stroški, naj kliče kamorkoli.