[ Jutro, 3. julija 1927 ] Zgodba o junaškem rablju, ki si je sam odrobil glavo Ta reč je jako žalostna. Tako je žalostna, da je skoraj že od literarne vrednosti, in je pravzaprav ne bi smelo pisati moje pero, kajti se bojim, da se mojemu peresu ne bo verjela žalost v vsej žalostni meri. Toda je reč resnično žalostna navzlic mojemu peresu in npr. ni treba misliti, da je črnilo tako zanič in da ga delam morebiti sam iz pljunka in saj, nego je črnilo, ki z njim pišem te vrstice, bledo le od solza, ki mi jih žalostno pretaka pero.