Zlasti pa še zato, ker nam ta dogodek jasno razodeva, kako imeniten je bil mili naš jezik že pred toliko stoletji, da je bil znan ne le golšavemu vojvodi, nego je bil spoštovan celo v nebeškem paradižu in ni bilo sram presvetih njegovih prebivalcev, da so se ga posluževali v občevanju s preprostimi osebami slovenske narodnosti. Tako imeniten je bil naš jezik in mimogrede mislim, da ni lepo, ako se tak jezik imenuje dialekt! Navzlic temu pa se, kakor rečeno, do sedaj ni našel noben profesor, da bi o tem slavnem spomeniku slovenskega jezika črhnil tudi le mev, a kam-li bev!