Ni bil prav nič skesan, in je tisti dan, ko so ga obesili, silno tulila burja okoli vasi, psi so čudovito zavijali, »gospodovi« kuharici pa so se sanjale nezaslišane tri numare, ki so potem tudi resnično bile vse tri izžrebane, samo ne takrat, ko jih je bila stavila ‒ tako zavržen in izgubljen je bil ta želar, ki je jedel pse! Čigava je bila tajna zločinska roka, ki je ubila in gnusno snedla psa, čigar zemeljski ostanki krvavo kričé v temni podstrešni lini proti nebu?
Stopam po sobi ‒ in se ne lažem: če sedim ‒ tako dolgočasno mi deluje pero, da bi kvečjemu bilo za kako revijo.