Npr.: da bi kdo v lužo padel. Nič ni bolj smešnega, nego če kdo pade v lužo: hiti, predolge ima čevlje, novi so, noga jim ni vajena, pa se spotakne in čof! v lužo, da na obe strani visoko pljuskne blato. Okoli se pa zbira dobri narod in se mu iz srca smeje ‒ ho, ho, ho!