»Čemu se dereš,« je jezno vprašal ata, »ko ti dajem dobre nauke.« Že je stegnil roko, nemara bi k plohi solzá prišlo še kaj toče, da ni ročno priskočila Pirčeva, ki je na štedilniku ravnala kavo. »Pusti ga no!« je rekla, »saj vidiš, da je še ves zbegan!