In ta red je veljal tudi za lepo gospo Jerajevo; nikdo ji ni ukazoval, brez besed se je uklanjala redu ‒ imela je slabo vest in se je bala, da je ne odslovijo izpod domače strehe. Oče ni dosti govoril, ali kar je rekel, je veljalo. Slutila je, da že ve, kako in zakaj je prišla domov ...