je sedel na postelji in je imel hrbet zaslonjen z blazinami, glava mu je klonila na stran, teta mu je prijazno prigovarjala: »Glej, mama ti že prinaša juhe, tako je dobra, da bi jo jedli, če bi jo imeli!« Pregrnila je predenj prt, vzela skledico in pomešala juho, zajela je, pokusila, popihala in varno nesla žlico k ustom. Pa se mu je gabil duh in prijele so ga slabosti, bledega kakor stena; kakor so mu šla pljuča in mrzel pot mu je stal na čelu.