Ko je prišla na dan tatvina in ni moglo biti dvoma, da je tat lastni sin ‒ tedaj je bila res ogorčena in ji je ogorčenje skoraj prevladovalo druge čute. Ali ko se ji je poleglo prvo razburjenje in so se razodevale podrobnosti, ki so pričale, da je bil le orodje v rokah premetenejšega tovariša, sta prišli na površje ljubezen in skrb.
Od kraja, ko sta ga dobila od tete k sebi, ji je bil res nekako tuj.