‒ »Nekateri otroci so rojeni pod takim planetom, da jih žene v svet,« je povedal četrti in peti je pripomnil, da je nekaterim otrokom narejeno: poznal je mokarja, ta je imel sina, temu je hudoben hlapec odstrigel šop las in jih zakopal, pa je prijelo mokarjevega sina, ki je bil drugače priden, in je ušel in se potepal, dokler niso strohneli zakopani lasje; potem je bil spet čisto dober. Pošteni prijatelji so nekaj vredni, si je mislil mojster, ko jo je opoldne mahal domov; pogumno je gledal po svetu, kajti ob prijaznem prijateljskem razgovoru mu je bil dobil duh zopet prijetno ravnotežje, kar se o nogah ravno ni dalo trditi. In se je povzpel že do tiste stopnje modrijanske umirjenosti, da je domov prižvižgljal.