Vzkliknila je: »Tega ne pretrpim,« potem se je oprijela z rokami naslonjala zofe in pričela krčevito jokati. Čevljarko je ta nenadni izbruh močno pretresel. Po sebi je sodila in se ji je tako zasmilila Jerajeva, da je spričo njenega glasnega gorja skoraj pozabila na svoje.