Čula je pritajene stopinje, za nekaj časa glasnejše korake od druge strani, od sobe, in odpirat ji ni prišla dekla, kakor je Pirčeva pričakovala, ampak gospa Jerajeva sama. »O!« je rekla gospa in glas ji je bil bolj hladen in poznala se ji je zadrega. »Saj vas ne bi motila ‒« se je opravičevala Pirčeva, »ali ste že kaj zvedeli zastran svojega?